Mednarodnega karate kampa v Fürstenfeldu, ki je kakih 30 km oddaljen od Graza, smo se za 2 dni udeležili: Igor Prašnikar, Drago Cekič, Andrej Fojkar in Iva Peternel.
Iz rahlo deževnega Kranja smo mimo Celovca krenili proti Grazu in po dobrih 3 urah prispeli v sončni Fürstenfeld. Po prihodu smo najprej poiskali kamp, ki nas je prijetno presenetil po gostoljubnosti in urejenosti ter postavili šotore.
Velika športna dvorana v Fürstenfeldu v kateri poteka seminar je bila pregrajena na tri dele, tako da so lahko hkrati potekali trije treningi. Na seminarju je poučevalo 10 trenerjev, vsak trening je trajal 1 uro in pol, potekali pa so nepretrgoma od 8.30 do 19.00 zvečer. Tako so lahko udeleženci izbirali med 14 in 17 treningi dnevno.
Glavni razlog našega obiska sta bila gostujoča trenerja Terry Daly in Wayne Otto, naša stara prijatelja in oba mojstra Uechi-Ryu šole karateja, pri katerih smo tokrat želeli osvežiti naše poznavanje tekmovalnih tehnik in uživati v dobrem treningu. Drago je imel v načrtu še obisk treninga Gerharda Jedlicke, glavnega organizatorja seminarja, ki je tudi priznan kot strokovnjak za otroško karate šolo.
Terry Daly, 6.dan
|
|
Wayne Otto, 4.dan
|
|
|
|
|
|
|
Terry Daly je bil rojen leta 1956 na otoku St.Lucia, ki se nahaja v karibskem otočju. S starši se je preselil v Boston, ZDA, in začel trenirati Uechi Ryu karate pri George-u Mattson-u. Kasneje se je preselili v Anglijo, kjer je odprl svoj klub, se začel ukvarjati s karatejem profesionalno in tekmovati. Kmalu je postal član angleške reprezentance, z njo tekmoval skoraj 20 let in osvojil vrsto ekipnih in posamičnih medalj. Terry-a sem prvič srečal v Londonu leta 1981, ko sem potoval na Okinavo. Leta 1982 sva skupaj vadila pri sedaj že pokojnemu mojstru Kanei-ju Uechi-ju, 10.dan. Leta 1983 sem ga prvič povabil v Slovenijo, da je vodil seminar in nato še osemkrat, od tega dvakrat skupaj z Ottom.
|
|
Wayne Otto je bil rojen leta 1966 v Londonu, začel trenirati pri Terry-ju pri 14-tih letih in postal njegov najuspešnejši učenec. Od leta 1987 do 2000 je bil devetkrat WKF svetovni in evropski prvak in skupaj na mednarodnih tekmovanjih najvišjega ranga osvojil kar 46 zlatih medalj, za kar je prejel državno priznanje O.B.E. (Order of British Empire). S karatejem se ukvarja profesionalno in je pomočnik trenerja angleške reprezentance. Danes je zvezda svetovnega formata, saj ga vabijo, da poučuje na seminarjih po vsej Evropi, v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Wayna sem spoznal prav na začetku kariere, ko je leta 1987 prvič osvojil naslov evropskega mladinskega prvaka.
|
1. trening, sobota, 23.7.2005, 16.00 – 17.30 Wayne Otto
Wayne ni ostal samo nekdanji tekmovalec svetovnega formata, temveč je danes postal tudi izvrsten trener. Zato sem na Waynovem treningu dvakrat užival. Poleg odlične vsebine me je navdušilo tudi to, kako podaja vsebino treninga. Trening je bil lepo strukturiran po principu »od lažjega k težjemu«, vsako vajo (tehniko ali kombinacijo) je nazorno razložil s kratkimi in jasnimi stavki in večkrat demonstriral (počasi in hitro-eksplozivno). Opozoril je tudi na najbolj pogosto nepravilno izvajanje. Vadili smo pet napadalnih kombinacij dveh udarcev, najprej vsako posebej z levega in desnega garda in vsakič zamenjali nasprotnika. Na koncu smo združili vseh pet kombinacij in z njimi izmenoma napadali nasprotnika iz levega in desnega garda. Odlična vaja za razvijanje raznovrstnosti napada. S premočenimi kimonami smo se preselili v drugo dvorano, kjer nas je že čakal Terry s fokuserji.
2. trening, sobota, 23.7.2005, 17.30 – 19.00 Terry Daly
Fokuserji so izredno koristen pripomoček za vadbo udarcev. Uporabljamo jih lahko na različne načine. V tradicionalnem karateju moč udarca in kontakt stopnjujemo in na koncu udarjamo v fokuserje z vso močjo. V športnem karateju kjer pravila prepovedujejo kontakt je dotik minimalen. Z njimi vadimo predvsem hitrost in pravočasnost (»timing«) udarcev ter postavljamo partnerju različne taktične naloge pri katerih fokuser predstavlja tarčo, ki se jo mora dotakniti. Podobno kot na prejšnjem treningu smo najprej vadili posamične kombinacije dveh udarcev iz obeh gardov. Potrebno se je bilo naučiti pravilno postavljati fokuserje in kot napadalec seveda reagirati takoj, ko jih je nasprotnik postavil v dogovorjen položaj. Na koncu smo izvajali vseh pet napadov po naključnem vrstnem redu, tako kot nam je nasprotnik nastavil fokuserje.
3. trening, nedelja, 24.7.2005, 10.00 – 11.30 Wayne Otto
Tokrat smo se po uvodnem ogrevanju prepustili prostemu sparingu. Opravljenih je bilo kakšnih 6 do 7 menjav. Najbolj zaželjen sparing partner je bil seveda Wayne in tudi naš Fojkar se je preiskusil z nekdanjim svetovnim šampionom. Doživel je nekaj senzacionalnih prestrezanj in rušenj, kjer človek za trenutek izgubi občutek orientacije v prostoru. Waynove tekmovalne specialke so bile prav rušenja. V nadaljevanju smo vadili še nekaj kombinacij s poudarkom na obrambi in zaključili trening s serijo gyaku zukijev začinjenih s kiai-ji.
4. trening, nedelja, 24.7.2005, 10.00 – 11.00 Gerhard Jedlicka
Drago se je medtem udeležil treninga otroške skupine, ki ga je vodil Gerhard Jedlicka. Gerhard ima odlično izdelano metodiko vadbe za najmlajše in vešče kombinira osnovne karate tehnike s tekmovalnimi igrami. Drago je vse vestno posnel s ciljem, da predstavljeno čim prej koristno uporabimo na treningih naših otrok.
5. trening, nedelja, 24.7.2005, 11.30 – 13.00 Terry Daly
Terry nam je za poslovilni trening pripravil ekstremni test fizične in mentalne vzdržljivosti. Po kratkem ogrevanju smo začeli s kombinacijo desetih tekmovalnih tehnik. Uvod je bil nedolžen, saj smo najprej izvedli 10 gyaku zukijev z levo in desno roko, kar je pomenilo 20 udarcev. Nato smo gyaku zukiju dodali shomen geri in izvedli po 10 kombinacij obeh udarcev z leve in desne strani, kar je pomenilo nadaljnih 40 udarcev...in tako naprej...dokler nismo na koncu izvedli 10 x kombinacijo desetih udarcev z leve in 10 x z desne strani. Vsega skupaj 1100 udarcev v dobri uri. Bili smo popolnoma uničeni. Kot se za pravega karateista spodobi, je Terry vse tehnike opravil z nami. Pri 49 letih je še vedno v odlični formi.
Obisk tega seminarja je bil zadetek v polno. Zanimivo, da smo kljub bližini srečali le peščico udeležencev iz Slovenije, sploh pa ne reprezentantov, čeprav bi jim ti treningi zelo koristili.